»Na obisk k prijateljici Naravi«

Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so jo ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Peščene luknje spadajo med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Zaradi večletne uporabnosti in enkratnosti njihovega nastanka so zanimivost ob Bizeljsko-sremiški vinski turistični cesti. Po ogledu podzemnega sveta in degustaciji se odpeljemo nekoliko naprej in si ogledamo gnezdišče ptiča čebelarja.
Čebelar (Merops apiaster) je ena naših najlepše obarvanih ptic, ki gnezdi le na vzhodnem in južnem obrobju Slovenije. V peskokopu Župjek na Bizeljskem je ena večjih gnezditvenih kolonij. V stenah kremenčevega peska od leta 1985 redno gnezdi 15-50 parov ptic. Čebelarja je možno v času gnezdenja (maj-julij) opazovati iz urejene opazovalnice v peskokopu.
Iz Bizeljskega se odpravimo proti vasici Kapele in se poučimo o Jovsih. Jovsi so obsežna poplavna ravnica ob vzhodni slovenski meji vzdolž reke Sotle, približno 6 km pred izlivom v reko Savo. Danes prevladujejo močvirna in vlažna travišča, prepredena s pasovi obrežne vegetacije, grmišči, osamelimi vrbami, hrasti dobi in jelšami. Naravovarstveno najpomembnejši so močvirni in poplavni travniki z nekaterimi redkimi in ogroženimi vrstami v osrednjem in predvsem zahodnem delu, ki hkrati predstavljajo pomemben življenjski prostor številnim živalskim vrstam, med katerimi posebej izstopajo ptice. Do danes je bilo na območju Jovsov opazovanih preko 80 vrst z okoli 50 gnezdilci – med njimi so tudi najbolj ogrožene vrste – kozica, zlatovranka, črnočeli srakoper in kosec.
V središču Kapel je tudi informacijska soba, urejena Koščeva pot v Jovse in opazovalni stolp v Jovsih. Iz Kapel se napotimo v vasico Pišece. Do parka pri gradu Pišece lahko pridemo po gozdu, kjer poteka t.i. »Gozdna učna pot«, ki pelje skozi prelep naravni park do gradu Pišece.
Park je zanimiv in poseben hkrati, kajti tu najdemo zanimive drevesne in grmovne vrste, ki so bile prinesene iz tujine: mamutovo drevo (Sequoiadendrom giganteum), navadni tulipanovec (Liriodendrom tulipifera), tisa (Taxsus baccata), gladki bor (Pinus strobus), katalpa (Catalpa bignonioides), trnata gledičevka (Gleditsia triachantos), ginko (Ginko biloga), japonska kriptomerija (Cryptomerija japonica), bodeča smreka (Picea punges). Najdebelejše in največje drevo je mamutovo drevo, ki je visoko kar 51,5 m, in ima obseg 517 cm (premer 165 cm).