»S soncem obsijani vinorodni griči in ljudje«

Posestvo družine Istenič se nahaja v Stari vasi pri Bizeljskem, kjer so odlični pogoji za pridelavo vrhunskih penin. Posebnost so tla s svojimi kremenčevimi naplavinami, kjer je pred milijoni let segalo Panonsko morje. Ustrezna klima s primerno vlago in dobro uravnovešenim razmerjem sončnih dni ter hladnih noči omogoča idealno razmerje sladkorja in umirjenih kislin. Z dodatnim trudom in izbiro vinskih sort kot so chardonnay, beli, sivi in modri pinot pa je zagotovljena prava skladnost in kakovost penin.
Na posestvu z multivizijsko predstavitvijo in ogledom proizvodnih prostorov prikažejo predelavo penin. Iz posestva Istenič se odpravimo v Brezovico na Bizeljskem na ogled repnic. To so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so jo ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Peščene luknje sodijo med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Zaradi večletne uporabnosti in enkratnosti njihovega nastanka so zanimivost ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti. Iz podzemnega sveta se povzpnemo na prelepo vinsko-turistično točko nad Bizeljskim, od koder seže pogled daleč naokrog na okoliške hribe in ravnice.
Tam se nahaja Blaževa gorca Martina Kovačiča. Družina Kovačič obdeluje 4,5 hektarov vinograda, na katerih pridelajo skupaj z dokupom grozdja 40 tisoč buteljk vina na leto. V urejeni vinski kleti poskusimo vino. Iz Bizeljskih goric se odpravimo v Pišece, idilično vasico, kjer še danes lahko prisluhnemo šumenju vodnega mlina. V teh krajih je bil leta 1840 rojen znani slovenski jezikoslovec in leksikograf Maks Pleteršnik, avtor znamenitega slovensko-nemškega slovarja. V spomin nanj je v njegovi rojstni hiši urejena spominska soba.  Iz spominske sobe se odpravimo na kratek sprehod po »Gozdni učni poti« do parka pri gradu Pišece.
Park je zanimiv in poseben hkrati, kajti tu najdemo zanimive drevesne in grmovne vrste, ki so bile prinesene iz tujine: mamutovo drevo (Sequoiadendrom giganteum), navadni tulipanovec (Liriodendrom tulipifera), tisa (Taxsus baccata), gladki bor (Pinus strobus), katalpa (Catalpa bignonioides), trnata gledičevka (Gleditsia triachantos), ginko (Ginko biloga), japonska kriptomerija (Cryptomerija japonica), bodeča smreka (Picea punges). Najdebelejše in največje drevo je mamutovo drevo, ki je visoko kar 51,5 m, in ima obseg 517 cm (premer 165 cm).